Kulturni utrinki
VEČ ...|31. 3. 2025
Veronika Deseniška - Knjiga: Težko je bilo, a smo zdržali,
Zavod Celeia Celje se bo v tem letu ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške poklonil tej izjemni zgodovinski osebnosti s programom, ki bo skozi umetnost, igro, film, dialog in zgodovinske pripovedi. V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.
Kulturni utrinki
Veronika Deseniška - Knjiga: Težko je bilo, a smo zdržali,
Zavod Celeia Celje se bo v tem letu ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške poklonil tej izjemni zgodovinski osebnosti s programom, ki bo skozi umetnost, igro, film, dialog in zgodovinske pripovedi. V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.
VEČ ...|31. 3. 2025
Petkov večer
VEČ ...|14. 6. 2024
Muzikal Veronika Deseniška
Na Stari grad Celje se vrača ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki presega celo tisto o Romeu in Juliji, ker je naša - slovenska in ker je resnična. Muzikal Veronika Deseniška bo spet razveseljeval obiskovalce konec junija ter v začetku julija, v oddaji Petkov večer pa so ga predstavili Eva Černe, ki igra Veroniko, Gregor Ravnik, ki igra šaljivega trgovca, in izvršni producent Tilen Naraks.
Petkov večer
Muzikal Veronika Deseniška
Na Stari grad Celje se vrača ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki presega celo tisto o Romeu in Juliji, ker je naša - slovenska in ker je resnična. Muzikal Veronika Deseniška bo spet razveseljeval obiskovalce konec junija ter v začetku julija, v oddaji Petkov večer pa so ga predstavili Eva Černe, ki igra Veroniko, Gregor Ravnik, ki igra šaljivega trgovca, in izvršni producent Tilen Naraks.
VEČ ...|14. 6. 2024
Zakladi naše dediščine
VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic
Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc.
Zakladi naše dediščine
Dediščina jaslic
Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc.
VEČ ...|31. 1. 2023
Petkov večer
VEČ ...|21. 6. 2019
Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2
Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.
Petkov večer
Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2
VEČ ...|21. 6. 2019
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|2. 12. 2018
Obletnice v Argenitni, Drabosnjakov večer in slovenski gledališki praznik v Celovcu
O obletnicah v Slovenski vasi v Buenos Airesu, predstavi Veronika Deseniška in Pevsko glasbenem večeru; o slovenščini v družini so govorili v Potrni, v Celovcu je bil Drabosnjakov večer, prihaja pa Slovesnski gledališki praznik; v torek v Trstu o Cankarju.
Slovencem po svetu in domovini
Obletnice v Argenitni, Drabosnjakov večer in slovenski gledališki praznik v Celovcu
VEČ ...|2. 12. 2018
Kolokvij
VEČ ...|29. 6. 2018
Veronika Deseniška
Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.
Kolokvij
Veronika Deseniška
VEČ ...|29. 6. 2018
Priporočamo
|
Aktualno
Globine
VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Naš gost
VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Duhovna misel
VEČ ...|1. 4. 2025
Stopinje v pesku
Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Večer za zakonce in družine
VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.